Gostilna pri Boštjanu
|
||||
| Na Križni Gori pa stoji gostilna nova sred´ vasi, ločani gor´ zahajamo, pa s kranjčani se družimo; sem gori rade prihite tud´ srajce žabarske – a ne, tu dobro pije se in je, pa dol do doma vidi se. Prijazna birtna Jožica ta prava je garancija, da nihče, ki je tu sedel, od hiše lačen še ni šel. Tud´ hčerki in sinova dobre volje so, ko nam dobrote strežejo: Al´ kaj pojedli, spili bi ? Naj vam domov se ne mudi ! Je župca pravkar kuhana in vam bo gvišno pasala, pečenka dobra se dobi, pa golaž, vampi, šniclni; telečja prsa filana, al´ krača v roru pečena, pa kuhana govedina, al´ kurja bremza spohana. Zrav´n pa krompirja tenstanga al´ pa pire – zmečkanega, če pa bi rajši hrustali, pa priporočamo pomfri, solate tudi – o, pa ja – zelena je in mešana, če pa le rajši bi fržov vam bo romantiko pregnov ! Če pa vam to zadosti ni, pa tud´ še v dimu kaj visi, klobase z zasko strežemo, narezek brž prpravimo. |
Povrh´ še krof vsak dobi, tak – ki prstan ga krasi, potica je od pehtrana al´ pa z orehi filana ! Za aperitiv al´ kr tako, nam birt´ natoči slivovko, za popek mazat´ brinovčka, za srček glažek viskija; če ornge v želodcu ni pa ta zelen vse uredi, za dobro voljo pa velja – ni boljšega od česnjevca ! Pa vinčka, čist tapravega Boštjan v kevdru dost´ ima štrapacnim paše bolj MERLOT, nam bolj ta finim pa PINOT, če komu se iz ust kadi – zanj flaša piva se solzi, če pa kdo rad bolj šlang bi bil, bo hladno radensko dobil. Zrav´n še vse sorte mešan´ce, ki so moderne ratale, povrh pa paše še kofe, da dremati se ne začne. Boštjan pa kar naprej hiti, da ja čimbolj postregel bi, še bolj širok´ zasmeje se, če kdo naroča repete ! Posebno dobre volje je, ko v kasi šteje tolarje, še Jožici nasmeje se : No viš´, saj nekaj je pa le ! |
Kdor rad bi pravi kavel bil, na Križno Goro bo zavil in eno uro pot potil, se zraka frišnega naužil; pa korenine – to se ve – na Križn´ Gor dobijo se, saj Križna je postala že romarska pot za trimčkarje. Tu gor´ je včas´ kar direndaj, posebno, ko je mesec Maj, prav z´lo lepo je tud´ polet´, ko ženski svet je bolj odpet; oko tapravo najde si, da se spočije, umiri, kar cvete ali zeleni al´ pa okroglo ven štrli. A zdaj povejte meni to: Kako vse skup´ bo tole šlo, kako držim naj linijo in kje naj pasem si oko ? A bojler not naj vlečem si ? A naj le čajčke srebal bi ? Al´ naj očala gor si dam ? Al´ naj le škilim mal´ postran ? Karkol´ že bo – le to naj bo – da nam bo zdravje gveralo, da jedli bi glih prov za sprot, da pjan´ visel ne bi čez plot; kdor nima kaj počet´ doma, naj gor na Križno se poda, prijazno ga bo čakala gostilna ta Boštjanova ! |
||